ščitnica bioline
Ščitnica – majhna žleza, ki lahko povzroči veliko težav. Podprite zdravje ščitnice na naraven način
Če imate težave s premalo aktivno ščitnico, ki ne zmore proizvajati dovolj hormonov, potem zagotovo dobro poznate vse neprijetne simptome, ki jih prinaša to stanje. Suha koža, redčenje las, pridobivanje na telesni teži, utrujenost, depresija, zaprtje, slaba koncentracija, in drugo.
Ker ščitnica ne proizvaja dovolj hormonov, to vpliva na celo telo. Ščitnični hormoni imajo pomembno vlogo v številnih telesnih procesih. Pri hipotirozi se vsi ti procesi upočasnijo, nekako kot bi delali na zadnjo rezervo. Telo ne zmore porabljati in pretvarjati energije, kot bi jo v normalnih pogojih.
Hormonsko neravnovesje slabša kakovost življenja, pri čemer simptomi lahko sprva niti niso tako izraženi (večina ljudi niti ne ve, da ima težave s ščitnico), nato pa postopoma začno posegati v vaše življenje in vam ga celo lahko krojijo. Takrat je čas za obisk zdravnika.
Če že imate diagnosticirano hipotirozo ali avtoimunski Hashimotov tiroiditis, je pomembno, da redno jemljete zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik. Na drugi strani pa lahko veliko naredite tudi sami in na naraven način brez dodajanja hormonov podprete delovanje premalo aktivne ščitnice.
V ta namen so nemški raziskovalci razvili visokokakovostno prehransko dopolnilo Ščitnica Bioline, ki vsebuje rastlinske izvlečke, naravni jod iz rjavih morskih alg ter vitamine in minerale. Vsaka sestavina ima ciljano delovanje, tako na samo ščitnico in proizvodnjo ščitničnih hormonov kot tudi na druge procese v telesu, ki so prikrajšani zaradi hipotiroze. S tem vam skrbno izbrana formulacija sestavin nudi pomoč in dodatno podporo pri premagovanju neprijetnih simptomov, ki spremljajo življenje s premalo delujočo ščitnico.
Ščitnica potrebuje jod za proizvodnjo ščitničnih hormonov
V prehranskem dopolnilu je jod na voljo v naravni obliki, pridobljen iz rjavih oz. kelp morskih alg, ki so najbogatejši naravni vir joda, zato se jod iz alg bolje absorbira v telesu v primerjavi s sintetičnim jodom v zdravilih.
V eni kapsuli je 150 mikrogramov joda, kar je tudi priporočljiv dnevni odmerek joda za odrasle. Ravno pomanjkanje joda v telesu je eden izmed glavnih povzročiteljev (poleg avtoimunske bolezni) težav s premalo aktivno ščitnico.
Naše telo joda ne more proizvesti samo, zato ga moramo vnašati s hrano. Ščitnica brez joda ne bi mogla proizvajati ščitničnih hormonov. Zato je jod ključnega pomena za normalno delovanje ščitnice.
Jod je tudi sestavni del ščitničnih hormonov (T4 in T3), kateri uravnavajo presnovne procese, nadzorujejo delovanje možganov, srca, prebave, mišic in jeter ter prispevajo k psihičnemu in mentalnemu razvoju. Jod nima pomembne funkcije le pri uravnavanju ščitničnih hormonov, temveč prispeva tudi k delovanju živčnega sistema ter k ohranjanju zdrave kože.
Azijski ženšen in indijska bosvelija s protivnetnimi lastnostmi zavirata vnetne odzive v telesu
Kadar gre za premalo delujočo ščitnico, katere vzrok je avtoimunska bolezen (Hashimoto tiroiditis), je smiselno zdraviti vzroke bolezni, kar pomeni, da poskušamo ublažiti vnetne procese, ki se odvijajo v telesu.
Pri Hashimotovi bolezni gre za vnetje ščitnice, pri čemer imunski sistem prekomerno proizvaja protitelesa, ki napadajo lastno tkivo, v tem primeru žlezo ščitnice. S tem povzročajo sistemska vnetja in kronične poškodbe. Kronično vnetje ščitnice je tako ključen vzrok bolezni.
Vnetje lahko pomagata ublažiti dva rastlinska izvlečka v prehranskem dodatku. Korenina azijskega ženšena in indijska kadilna bosvelija sta zelo cenjeni rastlini v tradicionalni azijski medicini, predvsem v ajurvedskem zdravilstvu.
Znani sta po tem, da imata močne protivnetne lastnosti, pri čemer zavirata vnetne markerje v telesu. Protivnetne snovi v ginsengu so ginsenozidi, v bosveliji pa bosvelična kislina.
Ašvaganda in rožni koren – adaptogeni rastlini pomagata telesu obvladovati stresne obremenitve
Ašvaganda (indijski ginseng) in rožni koren (Rhodiola) sta adaptogeni rastlini. Rasteta v težkih pogojih in sta se zmožni prilagajati ekstremnemu mrazu, vročini, suši, slabi kakovosti tal, itd. Adaptogene rastline so precej odporne na zunanje razmere, saj so se morale v naravi prilagoditi na različne razmere in so zato v sebi razvile snovi, ki se lahko prilagajajo stresorjem iz okolja.
Za adaptogene je značilno, da s svojimi mehanizmi delovanja pomagajo telesu, da se lažje prilagodi na stresne obremenitve iz okolja, oziroma da se lažje brani pred fizičnimi in mentalnimi stresorji. Hkrati pa telo zaščitijo pred škodo, ki jo povzroča stres. Poživljajo in pomirjajo delovanje sistemov v telesu, odvisno od tega, kaj je v neravnovesju.
Adaptogena zelišča tako pomagajo pri lajšanju simptomov, ki spremljajo premalo delujočo ščitnico. Na primer, nespečnost, anksioznost, potenje, napetost, utrujenost, pozabljivost, slaba koncentracija, itd.
Vitamin B12 v boju proti utrujenosti in izčrpanosti
Iz cele skupine B vitaminov je pomanjkanje vitamina B12 najbolj pogosto pri ljudeh z avtoimunskimi boleznimi, vključno s Hashimotovim tiroiditisom. Borijo se z malabsorpcijo določenih hranil, predvsem zaradi gastritisa. Težave z želodčno kislino namreč povzročijo, da se hranila iz hrane slabše absorbirajo, zato jih telo ne more uporabiti.
Sicer pa je vitamin B12 pomemben pri presnovi maščobnih kislin in aminokislin, sintezi DNK in beljakovin ter pri presnovi folata in homocisteina. Hkrati ima vitamin B12 tudi vlogo pri nastajanju rdečih krvničk ter prispeva k delovanju živčnega in imunskega sistema.
Kobalamin prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, kar je pomembno pri težavah s ščitnico, saj je utrujenost eden izmed simptomov, ki najbolj vpliva na življenje posameznika s hipotirozo.
Semena afriškega črnega fižola vsebujejo snov, ki deluje kot naravni antidepresiv
Semena afriškega črnega fižola (Griffonia simplicifolia), avtohtone afriške rastline, so najbogatejši naravni vir telesu lastne spojine 5-hidroksitriptofan (5-HTP), ki je kemični stranski produkt aminokisline L-triptofan. Deluje v možganih in v centralnem živčnem sistemu, pri čemer povečuje proizvodnjo nevrotransmitorja serotonina.
Serotonin, ki mu pravimo tudi »hormon sreče«, pa vpliva na cikle spanja, apetit, telesno temperaturo in libido. 5-HTP deluje podobno kot nekatere vrste antidepresivov, ki povišujejo ravni serotonina v možganih; le da je 5-HTP iz semen rastline povsem naraven in ne sintetičen.
Cink pomaga pri pretvorbi ščitničnih hormonov
Cink ima pomembno vlogo pri pretvorbi neaktivne oblike ščitničnega hormona (T4) v metabolično aktivno obliko hormona (T3). Zaradi te funkcije posredno vpliva na zdravo delovanje ščitnice.
Cink je potrebno redno vnašati v telo s hrano ali dodatki, saj zaloge tega minerala v telesu niso velike. Cink deluje kot kofaktor v več kot stotih encimskih procesih v telesu ter ima vlogo pri presnovi maščobnih kislin, ogljikovih hidratov, makrohranil in vitamina A. Ščiti celice pred oksidativnim stresom in ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.
Pri težavah s hipotiroidizmom je pomemben tudi zato, ker prispeva k ohranjanju zdravih las, nohtov in kože. Posledično se izboljša struktura suhe in razdražene kože, nohti niso več tako krhki in lomljivi, lasje pa pridobivajo na gostoti in moči.
Pomanjkanje magnezija je pogosto pri hipotiroidizmu
Pomanjkanje magnezija je pri zdravih ljudeh dokaj redko. Magnezij je namreč v živilih zelo dobro zastopan. Na drugi strani pa so k pomanjkanju bolj nagnjeni tisti, ki izgubljajo več vode iz telesa. Na primer, športniki, ki se potijo, ljudje, ki imajo pogosto drisko, itd.
Zelo pogosto je tudi pomanjkanje pri težavah s ščitnico, saj se magnezij izgublja zaradi avtoimunskih vnetnih procesov, predvsem v predelu črevesja. Črevesna sluznica postaja vedno bolj prepustna, zato se magnezij in druga hranila iz hrane slabše absorbirajo v telesu.
Magnezij je pomemben za ljudi s premalo aktivno ščitnico, saj prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter k normalnemu psihološkemu delovanju ter delovanju živčnega sistema.
Korenina regrata spodbuja dobro prebavo, saj deluje kot prebiotik
Regrat poznamo vsi, saj spomladi raste na travnikih, iz njega tudi pripravljamo solate. A navadni regrat ponuja mnogo več. Njegove zdravilne učinkovine se skrivajo v koreninicah, ki so bogate z antioksidanti, encimi, maščobnimi kislinami, vitamini D, B2 in A, čreslovino, saponini, taraksacini, itd.
Regratove korenine imajo diuretičen učinek in pomagajo pri odvajanju odvečne vode iz telesa. Korenine regrata delujejo na prebavo kot nekakšni prebiotiki, saj so topne vlaknine (inulin) iz korenine odlična hrana za dobre črevesne bakterije. Uravnotežena črevesna flora pomaga tudi pri zaprtju, pogostemu spremljevalcu hipotiroidizma.
